Su, X. (2011). Reflexivität im Chinesischen: Eine integrative Analyse: Mit zwei Anhängen von Hans-Heinrich Lieb. (XIV + 293 pp.). Frankfurt am Main: Peter Lang. Paperback.
|
| Title | Su, X. (2011). Reflexivität im Chinesischen: Eine integrative Analyse: Mit zwei Anhängen von Hans-Heinrich Lieb. (XIV + 293 pp.). Frankfurt am Main: Peter Lang. Paperback. |
| Authors | |
| Abstract | Introduction This book was published in the Linguistics Series of European University Studies, and is written in German. As the books title suggests, this monograph is primarily a comprehensive analysis of reflexivity in spoken Standard Chinese in the framework of Integrational Linguistics. The author demonstrates that Chinese marks reflexivity only phonologically, with the use of reflexive pronoun(s), and argues that ziji (自己) is the only reflexive pronoun in Standard Chinese.Different languages distinguish between referential and non-referential reflexive pronouns, and the author briefly demonstrates this with German sich. Referential uses denote semantic reflexivity (inhaltliche Reflexivität), whereas non-referential uses represent formal reflexivity (formale Reflexivität). Su asserts that the Chinese reflexive pronoun ziji is always referential and that there is no formal reflexivity in Chinese.Since the research mainly focuses on the word ziji, not only in its reflexive usage but also in relation to intensifying and contrastive meanings and effects, this monograph could also be considered as a comprehensive research on ziji in Standard Chinese.-----UvodDelo je izšlo v Jezikoslovni zbirki Evropskih univerzitetnih študij (European University Studies, Linguistics Series) in je v celoti pisano v nemškem jeziku. Kot je že razvidno iz naslova samega, monografija v okviru integracijskega jezikoslovja razišče vprašanje refleksivnosti v sodobni splošno pogovorni kitajščini. Avtorica najprej razloži, da se refleksivnost v kitajščini izraža le s pomočjo refleksivnih zaimkov, in dokaže, da ima samo beseda ziji (自己) status pravega refleksivnega zaimka.V različnih jezikih lahko refleksivni zaimki izražajo soodnosnost ali tudi ne, kar avtorica nazorno prikaže na primeru sich v nemškem jeziku. Soodnosna ali referenčna raba označuje pomensko polno refleksivnost (inhaltliche Reflexivität), medtem ko gre pri nereferenčni rabi za pomensko izpraznjenost. Su ugotovi, da je refleksivni zaimek ziji vedno pomensko poln ter da kitajščina ne pozna formalne, pomensko izpraznjene refleksivnosti (formale Reflexivität).Ker se torej študija osredotoča le na besedo ziji, ki je po mnenju Su refleksivni zaimek, in jo moramo razlikovati od enakopisnice ziji, ki je intenzifikator in lahko sproži kontrastivna branja, bi lahko to monografijo poimenovali tudi celovita študija besede ziji v sodobni splošno pogovorni kitajščini. |
| Publisher | Faculty of Arts |
| Date | 2011-10-20 |
| Source | Acta Linguistica Asiatica Vol 1, No 2 (2011) |
| Rights | Attribution 3.0 Unported (CC BY 3.0) |