Acoustic Prosodic Parameters in Japanese and Slovene: Accent and Intonation
|
| Title | Acoustic Prosodic Parameters in Japanese and Slovene: Accent and Intonation |
| Authors | |
| Abstract | The study investigates realizations of the three acoustic parameters, duration, fundamental frequency and intensity, in relation to accent and intonation in Japanese and Slovene. Ten native speakers of each language pronounced nonsense words of different accentual patterns placed within the declarative-interrogative intonational context. Results of the acoustic analysis reveal clear differences in behavior of the three parameters under various conditions, and suggest the following phonological differences between the two languages: 1. Prosodic features realizing accent and intonation differ, 2. Interaction between accent and intonation differs, and 3. Prosodic features function uniformly within different units of successive segments, the so-called prosodic units. However, looking into the overall characteristics of the acoustic signal, certain similarities are also observed. The study anticipates that the above phonological differences, especially those realized as phonetic similarities represent a great difficulty in acquisition of L2 prosody, and specific examples of a possible L1 interference are provided.-----Raziskava obravnava tri osnovne akustične parametre (trajanje, osnovno frekvenco in intenziteto) in njihovo razločevalno funkcijo pri besednem naglasu oz. intonaciji v japonščini in slovenščini. Po deset govorcev za vsak jezik je bralo nesmiselne besede, ki so bile vstavljene v povedne in vprašalne stavke. Rezultati akustične analize so pokazali očitne razlike v obnašanju akustičnih parametrov pod različnimi pogoji, iz katerih avtor sklepa o naslednjih fonoloških razlikah med japonščino in slovenščino: 1. prozodične lastnosti, ki oblikujejo besedni naglas in intonacijo, se razlikujejo, 2. interakcija med besednim naglasom in intonacijo se razlikuje, 3. enotno delovanje prozodičnih lastnosti se zgodi znotraj različnih fonotaktičnih sklopov, t.i. prozodičnih enot. Hkrati opazovanje splošnih karakteristik akustičnega signala nakazuje tudi na določene podobnosti med jezikoma. Raziskava podaja splošno spoznanje, da omenjene fonološke razlike v prozodiji japonščine in slovenščine, še posebej tiste, ki se v govoru realizirajo kot fonetične podobnosti, predstavljajo veliko oviro pri usvajanju japonšščine oz. slovenščine kot tujega jezika. Dodani so tudi konkretni primeri predvidenega vpliva maternega jezika na učenje tujega jezika. |
| Publisher | Faculty of Arts |
| Date | 2012-01-23 |
| Source | Acta Linguistica Asiatica Vol 1, No 3 (2011) |
| Rights | Attribution 3.0 Unported (CC BY 3.0) |