LES TRAITS DORALITÉ DANS DEUX MANUELS DE FRANÇAIS LANGUE ÉTRANGÈRE
|
Title | LES TRAITS DORALITÉ DANS DEUX MANUELS DE FRANÇAIS LANGUE ÉTRANGÈRE |
Authors | |
Abstract | Dans lenseignement des langues étangères, la composante orale a longtemps été peu représentée; elle nest devenue un objectif à part entière quavec lavènement de lapproche communicative dans les années 70 du 20ème siècle. Selon lapproche actionnelle, telle quelle est définie dans le Cadre européen commun de référence pour les langues, un des objectifs principaux est de préparer lapprenant le plus possible aux situations réelles de la vie courante. Linteraction orale joue sans doute un rôle très important dans ces situations ; que peut-on donc faire pour que nos apprenants ne soient pas traités en France comme « parlant comme Balzac ?» Larticle se propose de passer en revue plusieurs manuels de FLE récents, édités par différentes maisons dédition. Le manuel est loutil de base de chaque enseignant et pour certains le seul outil quils utilisent en classe. Pour cette raison, la langue représentée dans les manuels est dune grande importance. Nous allons analyser les documents audiovisuels proposés aux apprenants du point de vue linguistique et culturel et essayer dévaluer la pertinence de la langue telle quelle est representée dans ces documents. Mots-clés : oral en classe de langue, oral/écrit, traits doralité, manuels de FLE SLEDI GOVORJENEGA DISKURZA V DVEH UČBENIKIH FRANCOŠČINE KOT TUJEGA JEZIKA Svoj prispevek avtorica začne s kratkim pregledom mesta ustnega sporočanja v metodologijah poučevanja francoščine kot tujega jezika skozi različna zgodovinska obdobja. Ustno sporočanje je imelo v posameznih metodologijah – in posledično učbenikih – različno pomembno vlogo; v zadnjem obdobju je v akcijsko usmerjenem pristopu posebej poudarjeno sporazumevanje v avtentičnih življenjskih situacijah in s tem tudi vloga ustnega sporočanja. Po pregledu literature različnih avtorjev, ki so se ukvarjali z razlikami med pisnim in ustnim diskurzom, skuša na podlagi njihovih ugotovitev postaviti kriterije za analizo govorjenih besedil v učbenikih. Za analizo izbere besedila v dveh učbenikih, Le nouveau sans frontières (izšel leta 1988) in Version originale (2009). Namen analize je v besedilih opazovati oblike, tipične za govorjeni diskurz (oblike, povezane z izgovorom, besediščem, slovničnimi strukturami, izraze za navezovanje stikov in pozdrave ob odhodu ter t. i. oklevanjem). Izhodiščna hipoteza, da bo več za govorjeni diskurz tipičnih oblik prisotnih v novejšem učbeniku, je po pričakovanju potrjena. V zaključku avtorica problematizira še rabo različnih jezikovnih registrov in odpira nekatera vprašanja, na katera v prispevku ni uspela najti odgovorov. Ključne besede: govorjeni diskurz pri pouku tujega jezika, govor/pisanje, sledi govorjenega diskurza, učbeniki francoščine kot tujega jezika |
Publisher | Faculty of Arts, University of Ljubljana, Slovenia |
Date | 2013-07-12 |
Source | Linguistica Vol 1, No 52 (2012): Spoken discourse |