Logo Goletty

LES MARQUERS DISCURSIFS « MAIS » ET « ALORS » EN TANT QU’INDICATEURS DU DEGRÉ DE L’ORALITÉ DANS LES DISCOURS OFFICIELS, LES DÉBATS TÉLÉVISÉS ET LES DIALOGUES LITTÉRAIRES
Journal Title Linguistica
Journal Abbreviation linguistica
Publisher Group University of Ljubljana
Website http://revije.ff.uni-lj.si
PDF (126 kb)
   
Title LES MARQUERS DISCURSIFS « MAIS » ET « ALORS » EN TANT QU’INDICATEURS DU DEGRÉ DE L’ORALITÉ DANS LES DISCOURS OFFICIELS, LES DÉBATS TÉLÉVISÉS ET LES DIALOGUES LITTÉRAIRES
Authors Schlamberger Brezar, Mojca
Abstract Loral et lécrit présentent, selon la définition de C. Blanche-Benveniste, deux mondes distincts dexpression. A lépoque contemporaine, les deux modes sentremêlent. Lécrit influence loral dans les situation dénonciation officielles ainsi que les situations du discours spontané tandis que loral entre dans la littérature et  la presse. Ces deux situations sont expliquées par les notions de la littératie et de loralisation de lécrit. Les marqueurs discursifs en tant quorganisateurs de la pensée sont surtout fréquents à loral mais ils ont des équivalents en discours normé, écrit ou oral, à savoir des connecteurs présentant une forme homonyme mais une fonction différente. La position des marqueurs discursifs est surtout au début de lénoncé. Au niveau de la normativité, les marqueurs discursifs  sont souvent considérés comme redondants pour un discours bien  structuré. De ce point de vue, ils peuvent présenter les indicateurs de loralité. Dans le but de le prouver, nous avons analysé les positions et les valeurs des marqueurs discursifs « mais » et « alors » dans les débats télévisés,  dans le discours officiels  et dans les dialogues des romans français provenant dun corpus parallèle français-slovène FraSloK. Les corpus oraux ont été transcrits analysés manuellement en vue de déterminer la fréquence de ces marqueurs discursifs dans chacun des types du discours en question.  Lanalyse a démontré  que plus le discours est proche de loral spontané, plus nombreux sont les marqueurs discursifs,  et vice-versa : plus le discours est officiel, moins de marqueurs discursifs  il présente. Les dialogues littéraires représentent un genre de discours intermédiaire. Mots-clés : analyse de l’oral, situations dénonciation, marqueurs discursifs, débats, discours officiel, oral écrit.   DISKURZIVNI ZAZNAMOVALCI « MAIS » IN « ALORS » KOT INDIKATORJI STOPNJE ORALIZACIJE V URADNIH GOVORIH, TELEVIZIJSKIH OKROGLIH MIZAH IN LITERARNIH DIALOGIH Po definiciji C. Blanche-Benveniste predstavljata govorjeni jezik in zapisana beseda dva različna svetova. V sodobnem času se oba svetova prepletata. Zapisana beseda vpliva na govorjeni jezik v uradnih izrekanjskih položajih, pa tudi v spontanem govoru, govorjeni jezik pa vstopa v tiskana besedila in književnost. Ta dva položaja lahko pojasnimo s pojmoma « poknjiženje » in oralizacija pisnega jezika. Zaznamovalci diskurza kot organizatorji misli so predvsem pogosti v govorjenem jeziku, običajno gre za obliko, ki ima svojo ustreznico tudi v povezovalcih, ki so njihovi homonimi v drugačni funkciji. Najpogostejši položaj diskurzivnih zaznamovalcev je na začetku izreka. Norma povezuje rabo zaznamovalcev z redundanco, ki ne spada v ustrezno tvorjen diskurz, zato so le-ti lahko pokazatelji nepripravljenega govora.  Da bi to dokazali, smo analizirali položaj in vrednosti zaznamovlacev diskurza v televizijskih okroglih mizah, uradnih govorih ter dialogi francoskih romanov iz francosko-slovenskega vzporednega korpusa FraSloK. Govorni korpusi so bili transkribirani in analizirani z vidika ugotavljanja frekventnosti in vrednosti diskurzivnih zaznamovalcev v vsakem od besedil. Analiza je pokazala, da bolj ko je besedilo blizu spontanemu govoru, več diskurzivnih zaznamovalcev vsebuje, in obratno: bolj je besedilo uradno, redkejši so diskurzivni zaznamovalci. S tega vidika lahko smatramo literarne dialoge za vmesni tip med govorom in zapisom. Ključne besede: analiza govorjenega jezika, izrekanjski položaj, diskurzivni zaznamovalci, uradni govor, zapisani govor.    
Publisher Faculty of Arts, University of Ljubljana, Slovenia
Date 2013-07-12
Source Linguistica Vol 1, No 52 (2012): Spoken discourse

 

See other article in the same Issue


Goletty © 2024