Logo Goletty

LES SPECIFICITÉS DU DISCOURS INDIRECT DANS L’ÉCHANGE ORAL SPONTANÉ EN SLOVÈNE
Journal Title Linguistica
Journal Abbreviation linguistica
Publisher Group University of Ljubljana
Website http://revije.ff.uni-lj.si
PDF (118 kb)
   
Title LES SPECIFICITÉS DU DISCOURS INDIRECT DANS L’ÉCHANGE ORAL SPONTANÉ EN SLOVÈNE
Authors Smolej, Mojca
Abstract Contrairement à ce que lon peut constater dans dautres langues (notamment en français), le discours indirect en slovène est caractérisé par la possibilité laissée à l’énonciateur de faire lellipse du verbe dénonciation pour lui préférer un verbe exprimant son opinion ou son état desprit. Or, si on aboutit dans la langue écrite standard à une ellipse partielle (par exemple, le verbe dénonciation est remplacé par un verbe dopinion dans la phrase introductive du discours indirect), en revanche on peut souvent remarquer dans les énoncés tirés de la langue parlée spontanée une ellipse totale (la phrase introductive ne comporte aucun verbe dénonciation, dopinion ou détat desprit). Dans bien des cas, les phrases introductives nindiquent que l’auteur de l’acte discursif initial et le destinataire de ce dernier (singulièrement mentionné le plus souvent à l’aide de l’accusatif). En dehors de l’ellipse complète du verbe dans les phrases introductives, on distingue également d’autres types de transmission du discours indirect absentes des autres formes écrites ou orales de la langue. Parmi les types de discours indirect les plus fréquents, mentionnons le cas où seule la citation est fournie, introduite par un signal discursif accompagné du lexème « da » (« que »), tandis que la phrase principale ou introductive reste non réalisée. En tant que structures caractéristiques du discours parlé spontané, les formes de discours indirect mentionnées précédemment présentent un intérêt non seulement pour les grammairiens étudiant la syntaxe structurale, mais aussi, plus généralement, du point de vue discursif et métatextuel. Mots-clés : le discours indirect, les types de discours indirect, la langue parlée, les phrases introductives, l’ellipse du verbe.   POSEBNOSTI POROČANEGA GOVORA V SPONTANO GOVORJENIH BESEDILIH V SLOVENŠČINI Za posredovanje poročanega govora v slovenskem knjižnem jeziku je značilno, da je v nasprotju z nekaterimi drugimi jeziki lahko glagol rekanja eliptično izpuščen, uporabljen pa glagol, ki razkriva mišljenje ali duševno stanje. Če je za knjižni jezik značilna delna elipsa (v spremnem stavku je npr. uporabljen glagol mišljenja, ne pa glagol rekanja), je v spontano govorjenih besedilih velikokrat zaslediti polno elipso (v spremnem stavku ni izraženega glagola rekanja oz. mišljenja ali duševnega stanja). V spremnih stavkih v spontano govorjenih besedilih sta tako nemalokrat podana le tvorec prvotnega govornega dejanja in naslovnik prvotnega govornega dejanja, ki pa je presenetljivo največkrat izražen v tožilniški obliki. Poleg polne elipse glagola v spremnih stavkih je v spontano govorjenih besedilih zaznati tudi druge vrste posredovanja poročanega govora, ki kot take niso pričakovane v drugih jezikovnih zvrsteh. Pogoste so oblike poročanega govora, kjer je podan le citat, ki ga uvaja določen govorni signal skupaj z leksemom da, spremni oz. glavni stavek pa ostaja neizpeljan. Omenjene oblike poročanega govora v spontano govorjenih besedilih niso zanimive le s stališča slovničnega oz. strukturnoskladenjskega raziskovanja, pač pa predvsem s širšega diskurznega in metabesedilnega pristopa. Ključne besede: poročani govor, oblike poročanega govora, govorjeni jezik, spremni stavki, elipsa glagola.
Publisher Faculty of Arts, University of Ljubljana, Slovenia
Date 2013-07-12
Source Linguistica Vol 1, No 52 (2012): Spoken discourse

 

See other article in the same Issue


Goletty © 2024