Logo Goletty

LES PARTICLUES SLOVÈNES ET LEURS ÉQUIVALENTS FRANÇAIS À LÉCRIT ET À LORAL : CAS DU LEXÈME SLOVÈNE « TUDI » ET DE SON ÉQUIVALENT FRANÇAIS « AUSSI »
Journal Title Linguistica
Journal Abbreviation linguistica
Publisher Group University of Ljubljana
Website http://revije.ff.uni-lj.si
PDF (107 kb)
   
Title LES PARTICLUES SLOVÈNES ET LEURS ÉQUIVALENTS FRANÇAIS À LÉCRIT ET À LORAL : CAS DU LEXÈME SLOVÈNE « TUDI » ET DE SON ÉQUIVALENT FRANÇAIS « AUSSI »
Authors Oven, Jacqueline
Abstract La présente contribution sinscrit dans le cadre dune étude contrastive sur les particules dans les langues slovène et française en y examinant le cas du lexème slovène tudi et de son équivalent français le plus fréquent aussi. Nous nous pencherons sur les caractéristiques de aussi à lécrit et à loral pour les comparer à celles du lexème slovène tudi. Nous nous proposerons dabord, à partir dun corpus écrit, de comparer le fonctionnement du lexème slovène tudi et celui de son équivalent français aussi pour en extraire les similitudes et surtout les divergences sur le plan sémantique, syntaxique et pragmatique. En nous appuyant sur ces divergences à lécrit, nous procéderons ensuite, à partir dun corpus oral, à lanalyse du fonctionnement de aussi dans à loral pour y constater un éventuel décalage entre lemploi de aussi à lécrit et à loral. Nous mettrons enfin en évidence un plus grand parallélisme entre le slovène écrit et le français parlé dans le cas de létude contrastive de tudi et de aussi. Mots-clés : Analyse contrastive, slovène/français, discours écrit/oral, particules, tudi/aussi.  SLOVENSKI ČLENKI IN NJIHOVE FRANCOSKE USTREZNICE V PISNIH IN USTNIH BESEDILIH: PRIMER SLOVENSKEGA LEKSEMA TUDI IN NJEGOVE FRANCOSKE USTREZNICE AUSSI V pričujočem članku se avtorica s pomočjo kontrastivne analize loteva preučevanja slovenskih členkov in njihovih francoskih ustreznic ter analizira slovenski leksem tudi in njegovo najpogostejšo francosko ustreznico aussi. Namen prispevka je opisati členek aussi v pisnih in govorjenih besedilih in nato primerjati njegovo delovanje z delovanjem slovenskega členka tudi v pisnih besedilih. Avtorica na podlagi korpusa pisnih besedil začne s primerjavo delovanja slovenskega leksema tudi in francoskega aussi in izpelje podobnosti ter zlasti razlike s pomenskega, skladenjskega in pragmatičnega vidika. V nadaljevanju prispevka izhaja iz razlik v rabi členka v pisnih besedilih in ugotovitve uporabi za analizo korpusa govorjenih besedil ter skuša zaznati razliko med rabo aussi v pisnih in govorjenih besedilih. V zadnjem delu prispevka poudari primere ujemanja med rabo členkov tudi in aussi v pisnih besedilih v slovenščini in govorjenih besedilih v francoščini, pri čemer svojo analizo opre na sredstva kohezije, uporabljena v govorjenih in pisnih besedilih, še zlasti na ponavljanje (element kohezije ali redundance). Ključne besede: Kontrastivna analiza, slovenščina/francoščina, pisni/govorjeni diskurz, členki, tudi/aussi.
Publisher Faculty of Arts, University of Ljubljana, Slovenia
Date 2013-07-12
Source Linguistica Vol 1, No 52 (2012): Spoken discourse

 

See other article in the same Issue


Goletty © 2024